Dejstvo je, da je bil moj brat že od nekdaj zelo navdušen nad konji. Mož babičine sestre je imel doma kar nekaj konjev, zato je bil moj brat pogosto pri njem na obisku, največ časa pa je preživel v hlevu. Pozimi so bili seveda konji v hlevu, poleti pa na pašniku, tako da si točno vedel, kje lahko pričakuješ mojega brata.

Mislila sem, da ga bo to sčasoma minilo, a ne morem verjeti, da je nad konji navdušen še danes. Velikokrat hodi jahati in res ogromno časa preživi tam. Kljub temu, da ima 22 let, ga še vedno veselijo stvari, ki so mu bile pri srcu že, ko je bil majhen.

Bližal se je moj rojstni dan in točno sem vedela, kaj mu bom kupila. Vzela sem mu neke vrste karte, da lahko večkrat obišče kraj, kjer hodi gledat konje in jih tudi jahati. Tako mu ni bilo treba vsega plačevati sam, saj sem jaz poskrbela za kar nekaj obiskov. To darilo mu je bilo zelo všeč in vesela sem bila, da sem mu lahko na nek način polepšala dan. Konji so res nekaj, kar ga zelo zanima, in vedno je govoril, da bo nekoč imel konja doma.

Vem, da je do tja še dolga pot, zato se v nakup konja nisem podala, saj mora najprej poskrbeti, da bo imel konj ustrezno okolje oziroma dom. Vesela sem, da sem mu vsaj na nek način lahko polepšala dan, čeprav ni dobil svojega konja, in verjamem, da česa takega od mene tudi ni pričakoval, saj bi bilo to precej nepraktično, ker konja trenutno nima kam namestiti. Iskreno upam, da se mu bodo nekoč sanje uresničile.