Brisače v kopalnici so ločene za vsakega posebej

Imate tudi vi ločene brisače v kopalnici? Mi jih kar nekaj časa nismo imeli, sedaj pa jih imamo tudi mi. Ko tako premišljujem, se spominjam, da sem kot študentka vedno imela svojo brisačo, ko pa sem začela živeti s fantom, se je tudi zgodilo, da sva uporabljala isto brisačo za roke in obraz.

Sedaj, ko smo družina, imamo po navadi tudi samo eno brisačo pri umivalniku in mene je to začelo motiti. Tako sem se odločila, da morajo brisače biti ločene tako za obraz kot tudi za tuširanje. Problem pa je nastal, ker v kopalnici ni bilo toliko obešalnikov, da bi vsak lahko imel na svojem obešalniku brisačo, tako so se brisače mešale in vsak se je spet brisal kar tako, katera brisača je bila pač bližje.

Prosila sem, naj naredi nove obešalnike in tako nad vse obešalnike napisala imena. Sedaj pa je to čisto drugače, saj brisače ne mešamo več med seboj. Resnično je prav, da ima vsak svojo brisačo, tako za obraz kot za roke. Kajti moški se brijejo in potem imajo brisače vonj po britju, me ženske pa imamo občutljivo kožo. Seveda potrebujejo otroci svojo brisačo, ker je njihova koža občutljiva.

Tako, ko opazujem, so vedno najbolj umazane brisače od moža, moje imajo po navadi kakšen madež od ličil, otrokove brisače pa so po navadi najbolj čiste. Res sem vesela, da imamo sedaj tako tudi pri tuširanju. Včasih, ko se je mož stuširal in sem se jaz stuširala za njim, se mi ni bilo fajn obrisati v njegovo na pol mokro brisačo. Sedaj imamo svoje brisače in kako prijetno je, ko me po tuširanju vedno čaka, suha in topla brisača. Vsi smo se navadili na to in nikoli nihče več ne pomisli, da bi si vzel brisačo od drugega. Če potrebuje novo, si jo vzame iz omare.…

Lepo ohranjena rabljena vozila lahko prodate po lepi cen

Danes se splača lepo skrbeti za svoj avto in ga redno servisirati. Tako boste naredili veliko, da boste lahko svoj avto prodali po čim višji ceni. Sama sem imela obe izkušnji, ko sem lahko svoj avto prodala po zelo lepi ceni in tisto drugi izkušnjo, ko rabljena vozila prodamo zelo ugodno.

Ko sem imela Citroena, sem bila še samska. Moj avto je moral vedno biti čist, res sem pazila nanj. Nikoli v njem nisem jedla in redno sem ga čistila. Skrbelo me je zanj, da mi ga nekdo ne bo popraskal, zato sem vedno parkirala na večjih in bolj širokih parkiriščih. To je bil res moj prvi avto, za katerega sem lepo skrbela. Takšna taka rabljena vozila ni težko prodati, tudi sama sem ga prodala po zelo lepi ceni.

Potem pa je prišla ta druga izkušnja, ko sem vozila Fiata, tukaj pa je bila zgodba čisto drugačna. Kajti tukaj pa sem postala mama. Avto ni bil nikoli čist, v avtu se je jedlo, pilo, polivalo in vanj hodilo z blatnimi čevlji. Nikoli nisem posvečala pozornosti, da bom parkirala na velikih parkiriščih, pomembno mi je bilo samo, da najdem parkirni prostor, ker se mi je vedno mudilo. Takšna rabljena vozila izgubijo vrednost in tudi moj avto je izgubljal vrednost.

Vsega tega sem se zavedala, a nisem mogla nič, vsi vemo, da avto ne more biti lep, če v njem vozimo otroke, in da takšna rabljena vozila izgubljajo vrednost, ker so avti v slabšem stanju. Ta avto sem prodala zelo ugodno, že prva cena je bila postavljena nizka.

Če želite prodati rabljena vozila po visoki ceni, potem morate paziti, kako ravnate z njim, drugače vam ne bo uspelo. Kajti rabljena vozila izgubljajo na ceni prav zaradi ne serviranja, umazanije in različnih poškodb zunaj avta.…

Čeprav živim na podeželju sem potrebovala rolo zavese

Obožujem, ko mi sonce sije skozi okno v hišo, ta pogled sončnih žarkov imam najraje. Zato si nisem nikoli želela žaluzij, ker imam rada odprta okna. Potem pa me je začelo motiti to, da so pod mojo hišo bili pogosti sprehajalci psov in včasih sem prav videla poglede v hišo, zato sem si umislila rolo zavese, ker se nisem počutila sproščeno.

Ne vem od kdaj so se tako navadili na to pot, ampak včasih teh sprehajalcev ni bilo toliko, sedaj pa so zvečer in zjutraj, kar je zame najslabše, ker je že ali pa še mrak in tako se v mojo hišo še bolj vidi. Sedaj imam rolo zavese in takoj, ko se spusti mrak, spustim tudi jaz rolo zavese, ker drugače je to res zoprn občutek, ko ne veš, kdo te kdaj gleda. Sama se večkrat kar hitro preoblečem v pižamo, ker se tako najboljše počutim, nič me ne tišči, saj imam v službi ozko uniformo. 

Ja, včasih moramo odreagirati drugače, kot pa si želimo, meni je bilo po večerih tako lepo gledati luno in zvezde, sedaj pa tega ne vidim več, ker imam spuščene rolo zavese zaradi ljudi, ki se sprehajajo mimo moje hiše. Enostavno si ne morem privoščiti, da nimam na oknih nič, ker vidim, da se v mojo hišo v temi kar lepo vidi in ne bo mi nihče rekel, da ko se sprehaja, da ne pogleda v moja okna. Zjutraj imam še tudi spuščene rolo zavese, ker letam po hiši pogosto v samih gatah in zunaj me lahko nekdo lepo vidi. Pa tako rada vidim, kako se dela dan. Poleti je veliko lepše, ker se dan začne že zelo zgodaj in večer je zelo pozno, tako ljudje sprehajajo svoje pse, ko je svetlo in jaz ne potrebujem rolo zavese, ker se v notranjost ne vidi več tako kot pozimi.

Zelenjava mora biti pripravljena zelo izvirno, da jo imajo otroci radi

Že v sami nosečnosti sem se malo pripravljala, kako bom svojemu otroku približala zdravo hrano, kot je zelenjava, da jo bo imel rad, kajti veliko je otrok, ko zelenjave ne je. Tako sem zbirala recepte, kjer se pripravi okusna zelenjava, da otroci niti ne vedo, da jo jedo.

Ko se je moj princ rodil, sem bila presrečna. Nikoli nisem jamrala, da mi je težko, jaz sem tako zelo uživala v materinstvu, vse mi je bilo lepo, večkrat sem gledala svojega sina in se spraševala, kako sem si lahko zaslužila takega lepega sina. Tako sem komaj čakala, da začnem z uvajanjem goste hrane. Prva je bila na vrsti zelenjava in izbrala sem korenje, ker je lepe barve in dobrega okusa. Moj sin je imel korenje rad, tako sem nadaljevala z zelenjavo in mu pripravljala razne zelenjavne juhice, ki jih obožuje še danes. Tako mu je zelenjava zlezla pod kožo, najraje ima okus ohrovta, korenček je direktno iz vrta in obožuje bučkino juho.

Jaz ne razumem mamic, ki pravijo, da je pri njih zelenjava velik problem. Enkrat sem bila na obisku in prav ta mamica, mi je rekla, da sinu zelenjava ni všeč. Ko je pripravila kosilo, je sinu dala pašto, sebi pa še zraven veliko posodo solate. Ko sem jo vprašala, če sin pa ne bo solate, je skomignila z rameni, da on tega pač ne je. Vse mi je bilo jasno. Ona je obupala pri sinu, ki je star 6 let. Kako naj bi mu bila zelenjava dobra, če se niti ne potrudi, da bi mu približala in pripravila okusne zelenjavne jedi. 

Ko sem sina vprašala, zakaj ne je zelenjave, pa je rekel, da mu mama nikoli ne da solate, ker je nočem jesti, a da mu je tista mehka solata dobra. No, pa smo tam, da mu ni všeč nobena zelenjava. Starši bi se morali dnevno truditi, da otrok vzljubi zelenjavo. 

Kuhinja je prostor, kamor se zatečem, ko si zaželim kaj sladkega

Nisem človek, ki obožuje kuhanje, zelo rada pa pripravljam sladice. Tako pri meni pride kuhinja v poštev, da v njej uživam, ko si pripravim kakšno sladico, obožujem sladice z gozdnimi sadeži. Tako pogosto pripravim sladice iz gozdnih sadežev.

Vedno, ko se odločim pripravit sladico, pa mora biti kuhinja pospravljena, zelo nerada delam v razmetani kuhinji in predvsem imam rada mir, nimam rada, da mi nekdo hodi po kuhinji, ko nekaj ustvarjam, kajti naredim si plan, vse je na svojem mestu, naredim si prijetno vzdušje  s glasbo in tako uživam v peki. Ja, lahko bi rekla, da je kuhinja prostor kamor se zateč, kadar nekaj premišljujem, kadar sem žalostna ali vesela, vedno se nekaj dogaja, kajti v običajnih dnevih ne pečem, kuhinja pride pri meni v poštev, ko se mi nekaj dogaja.

Tisti dan mi ni pomembno, koliko kalorij bom pojedla, nikoli ne grem delat sladic z slabo vestjo, vedno sladice pripravljam z pričakovanjem, veseljem in še rajši jih kasneje pojem. Velikokrat se zgodi, da si pripravim sladico čisto sama in jo sama pojem. 

Moja sestra raje pripravlja jedi, jaz pa sladice, tako je kuhinja za naju različna, ko tako pomislim ona tudi ne obožuje sladko, tako da že to pove, da potem je logično, da ne pripravlja sladic, sama pa nima tako rada vsakodnevnih obrokov, kaj šele sama priprava.

Moja kuhinja je zame sladica, kar naprej bi ustvarjala nove in nove recepte, preizkušala stare in jih naredila še bolj edinstvene, sladice mi pomenijo ogromno, brez sladic ne vem kako bi živela in moja kuhinja mi nudi domače sladice, ki so narejene iz mojih rok, te so še okusnejše in bolj zdrave. Vsakemu kuhinja pomeni drugače, meni je kuhinja prostor, kjer lahko ustvarjam in pečem sladice, tako stare kot čisto nove moje unikatne, ki so najboljše. 

Solarni paneli na vikendu na morju

Bila sva mlada, želela sva svoj skromni dom, dobila sva priložnost, da kupiva eno zemljo na obali in tako sva tam zgradila malo vrtno hiško, da sva le lahko kdaj pa kdaj gori prespala. Na zemlji ni bilo priključka vode , niti elektrike, tako so v poštev prišli samo solarni paneli, ki pa so bili kar dragi in si jih takoj nisva mogla privoščiti.

Bila sva že srečna, da sva imela kam iti, nosila sva si vodo, ker pa ni bilo elektrike sva luč zvečer reševala z baterijami, kuhala pa sva si na plin. Navadila sva se na to, da je pač tako in to je to. No, potem pa naju je edino motilo to, da nisva imela kam dati hrane, ki je morala biti mrzla in kdaj pa kdaj sva si želela spiti kakšno mrzlo pijačo, vedela sva da bi solarni paneli rešili zadevo, ker bi nama dali toliko elektrike, da bi lahko imela v hiški mali hladilnik. Pozanimala sva se, koliko hladilnik porabi in kako veliki solarni paneli bi morali biti ,da bi nama delal hladilnik, da bi gorele luči in da bi si lahko polnili telefone. Te tri stvari so bile najbolj problematične, ko ni bilo elektrike.

Seveda ti prodajalci vse razložijo in tako sva se odločila, da so solarni paneli edina rešitev, če želiva še veliko let hoditi sem na parcelo. Pa saj so solarni paneli tudi na obroke in tako nama je bilo veliko lažje. Najina hiška je sedaj, ko so na strehi solarni paneli idilična, vsak ko jo vidi, naju prosi, če bi lahko kakšen vikend prišel v hiško, tako sva gostila že več najinih prijateljev in prav lepo smo se imeli, solarni paneli pa so poskrbeli za mrzlo hrano in pijačo, saj veste, da veselice ni brez mrzle pijače. Nama ta hiška predstavlja meditacijo in vrnitev k sebi. 

Moj dragi je igral igre na srečo, jaz pa se z tem nisem strinjala

Ko sem začela hoditi z njim, nisem vedela, kdo je, s kom se druži, kje dela. Spoznala sem ga preko prijateljice in takoj, ko sem ga videla, mi je bil všeč, edino kar se nisem strinjala je bilo to, ko je prijateljica rekla ,da včasih igra igre na srečo, da mi to pove, da ne bom presenečena. Hvaležna sem ji bila, da mi je to povedala, ker sem sama čakala, da mi to pove sam.

Kar dolgo je trajalo, da mi je povedal, da igra igre na srečo. Jaz se mu takoj povedala, da jaz že to kar nekaj časa vem, da igra igre na srečo in da sem samo čakala, da mi pove on. Čeprav ga nisem razumela, zakaj mi tega ni povedal že kar kmalu. Sam je povedal, da mi ni hotel povedati, ker se je bal, da ne bom razumela in da ga bom zapustila. Tako sva se lepo pogovorila, da pa bi bilo res naj boljše, da počasi neha igrati igre na srečo, ker samo izgublja. Mislila sem, da je razumel in da sedaj ne bo igral, pa je igranje kar nadaljeval po tiho. 

En dan pa je prišel do mene, da mi mora povedati nekaj lepega, ampak da lahko da bom prvo jezna. Kaj mi bo sedaj povedal, da bom prvo jezna in potem vesela, si nisem mogla predstavljati, dokler ni začel, da ni nehal igrati igre na srečo, tako kot sva se dogovorila, ampak je občasno še vedno kupil kakšno srečko. In da mi sedaj preden se razjezim lahko pove, da je zadel nekaj denarja. 

Prvo sem ga samo gledala, potem pa sem rekla, da to ni nič takega in če je zadel, sem hvaležna, da je povedal po resnici. Tako so mu igre na srečo prinesle nekaj denarja, da je lahko dal na varčevalni račun, bila sem srečna zanj, kajti igre na srečo so mu prinesle srečo.

Potreboval sem prevod besedila

Živimo blizu hrvaške in velikokrat smo na hrvaškem, tako gremo tja na kosilo, v trgovine ali na dopust. Tokrat pa sem potreboval prevod besedila, ker sem imel željo kupiti eno garsonjero na morju. Da ne bo pomote, znam hrvaško, a ko pride do takšnih pomembnih papirjev se nisem hotel igrati, da kaj ne izpustim, potrebno je bilo natančno prebrati in da se nisem lovil sem si dal v eni izmed naših agencij prevod besedila, da sem lahko potem v miru vse prebral.

Čeprav hrvaško kar dobro znam, pa nekaterih strokovnih izrazov ne poznam, posebej, ko se gre za tehnične stvari, elektriko, vodo, komunalo in tako naprej. Sam prevod besedila sem imel na mailu v roku dveh dneh, res so hitri z prevodi, tako da sem si lahko hitro prebral vse o garsonjeri in vse mi je bili ok. Nakup sem opravil brez problemov, všeč pa mi je to, da imam še danes prevod besedila in mi večkrat pride prav. 

Nikar se ne matrajte, če ne znate dobro jezika, naredite si prevod besedila, ker vam bo to omogočalo lažje razumevanje, jaz si ne predstavljam, da si takrat ne bi dal prevesti vse te dokumentacije, ker kar nekaj besed ne bi razumel, tako pa imam danes slovenske papirje in kadarkoli me kaj zanima si lepo preberem brez matranja in nerazumevanja.

Veliko agencij se ukvarja s temi zadevami, tako da ne skrbite, da ne boste našli za prevod besedila primerne agencije, nekatere so le malo počasnejše od drugih, vse pa delajo strokovno in dobro. Poskrbite, da bodo vaši prevodi dobro narejeni in v čim krajšem času. Pri nas imamo to lepo urejeno in če potrebujete prevod besedila na hitro, recimo v enem dnevu je to izvedljivo. Tudi oni se zavedajo, da nekatere papirje želite dobiti čimprej in se tudi tako oglašujejo, da je pri njih prevod besedila najhitrejši.

 …

Tende kot nadstrešek za piknike

Ste si tudi vi kdaj zaželeli, da bi imeli piknik pred hišo in nimate urejenega prostora, pri nas smo se končno odločili, ko smo videli, da tende niso tako zelo drage, da si ta prostor končno naredimo. Prav vesel sem bil, da bom imel svoj prostor in si bom naredil kot malo zunanjo letno kuhinjo, kjer bom lahko počel vse stvari, ki ne sodijo v hišo. 

Užival sem, ko sem šel zbirat tende, planiral sem že naprej, kamin, pult, mizo in stole, vse sem imel v glavi kako želim imeti in nič več me ni ustavilo. Kat žarel sem, ko sem spet imel plane in sem lahko ustvarjal, seveda pa da bom imel svoj prostor, že sem planiral piknik, ko bom vse naredil, da povabim prijatelje, da zapijemo letno kuhinjo in si spečemo prvo meso na žaru. Ker nisem strokovnjak za tende, sem zraven vzel kolega, ki se na to spozna, izbrala sva eno dokaj poceni, ker nisem hotel imete kakšne slabe tende, hotel sem lepo in kvalitetno, pa če tudi sem moral plačati za njo več. 

Ker tende seveda ne moreš montirati sam, so mi jo montirali oni, jaz sem samo povedal kako želim imeti in to je to. Ko je bila tenda montirana pa sem začel opremljati. Želel sem veliko mizo, velik pult, kot delovno površino in velik žar, to so bile moje želje. Človek potrebuje izzive in nove stvari, jaz sem bil kar bolj srečen, ko je vse to nastajalo, ker si tende prej nismo mogli privoščiti, sedaj pa bomo imeli vse po čemer sem hrepenel prej. 

Danes letno kuhinjo imam, piknike imama pogosto za družino in prijatelje, tudi drugi prijatelji včasih praznujejo pri meni. Tako imam prostor v katerem sem sedaj največ časa, svoje tende ne dam, narejena je super, pokrije prav ves prostor in še malo več kot smo pričakovali.

Kako peremo delovna oblačila

Ste že naleteli ta to dilemo, kako prati delovna oblačila, da ostanejo še naprej lepa in da se rešimo nadležnih madežev? Sama norim, ko mi mož nosi domov tako umazana delovna oblačila, najraje bi mu rekla, naj jih odnese v čistilnico, kajti so zelo umazana, od mene pa pričakuje, da ko jih bom oprala, da bodo spet ista kot nova. Jaz pa pravim, da to skoraj ni mogoče, ker da spraviš takšne grde madeže dol, moraš uporabiti močnejša čistila v nasprotnem primeru madeži ostanejo in to ni v redu.

Ne morem vam povedati, da od kar je menjal službo in nosi delovna oblačila, katera mora prati sam doma, so moji dnevi pranja perila prav stresni. Enostavno nikoli ne operem tako, da bi bilo v redu. Na začetku, ko sem se bala, da se bo sprala barva, sem uporabljala funkcijo za občutljivo perilo, na koncu sem ugotovila, da so madeži ostali, tako sem morala pranje ponoviti.

Joj, jezilo me je že to, da sem pralni stroj non stop uporabljala, ker sem neprestano gledala, da delovna oblačila ne bom poškodovala, sem vedno nastavila prenežen program. Potem pa sem se razjezila in dala na višjo temperaturo in kaj bo pač bo. Seveda mi je uspelo madeže sprati, sprala pa sem tudi barvo. Tako njegova delovna oblačila niso bila več tako lepih barv, kot so bila prej. 

Seveda je to opazil tudi moj mož in me kregal, če ne znam prati perila, da so sedaj njegova delovna oblačila uničena, ker so bila malo drugačni odtenek. Res je pranje perila postalo moja nočna mora, najraje bi njegova delovna oblačila sama odnesla v čistilnico, pa naj oni delajo kar hočejo, ker na koncu bodo oni krivi, če bo kaj narobe.

Najhuje mi je prati njegova delovna oblačila, svojo najlepšo obleko v omari sedaj perem sproščeno.

 …