Ko je sin opravil poliranje avtomobila, ga ni bilo za prepoznat, kot bi bil nov

Neko sobotno popoldne je sin prišel domov in prinesel polirno pasto za avtomobile in gobice. Rekel je, da bo spoliral avto. Pred časom je kupil malo starejši avtomobil. Ker je bil to njegov prvi avto, je zelo skrbel za njega. Redno ga je vozil v avtopralnice in skrbel za notranjo čistost v avtomobilu.

A najraje ga je čistil sam.

Sedaj je opazil, da se avto ne sveti več tako in opazil je nekaj mat madežev, sledi od mrčesa. Napeljal je cevi z vodo in ga najprej splahnil. Prinesel si je gobice in krpe iz mikrofibre ter se lotil pranja. Ko ga je temeljito opral, ga je pričel brisati do suhega. Prišla sem mimo pogledat in ga vprašala, zakaj ne pelje avta v pralnico , da ga spolirajo. Povedal mi je, da stane cenovno ugodno poliranje avtomobila doma kar dosti denarja. Glede na to, da ni večjih prask lahko to opravi ročno. Sicer bi ga dal strojno polirati. Pa še se mu zdi poliranje avtomobila pomirjajoče delo. Ko je osušil avto se je lotil poliranja. Imel je dve pasti za poliranje. Ena je bila bolj groba in druga bolj fina. Najprej je uporabil fino pasto in na večjih vidnih mestih vzel malo bolj grobo pasto.

Zajemal je manjše dele površine, da jih je lahko temeljito spoliral. Krožil je z gobicami po karoseriji in nastajala je vidna razlika. To mu je dajalo še večjo motivacijo in nadaljeval je še z močnejšo voljo. Ko je končal, se je lotil še zaščite. Nanesel je sloj voska, ki je še dodatno dal globok sij karoseriji. Videla sem ga, kako po končanem delu ponosno ogleduje svoj avtomobil. Res je bila opazna razlika.

Avto je sijal kot nov. Še jaz sem se zagledala vanj. Rekla sem mu, da je res dobro opravil poliranje avtomobila, še bolj, kot če bi ga peljal profesionalcu in sem mu še malo pomežiknila.…