Že kar nekaj časa se sedaj moja jutra pričnejo z kavo. Še preden prižgem telefon ali si pogledam kakšna sporočila na računalniku, si najprej skuham kavo, kajti to je edini način, kako lahko začnem svoj dan. A temu ni bilo vedno tako. Ko sem bil še mlad in tudi takrat, ko sem študiral, me kava ni tako navduševala. Takrat mi je bila v bistvu precej slabega okusa in je nisem rad pil, tudi potem, ko sem jo večkrat poskusil in ji dal priložnost. A potem, ko sem začel redno delati in sem imel službo, sem začel čedalje pogosteje piti kavo. Ta mi je postala sprva precej všeč, najbolj izrazit učinek pa je bil ta, da mi je dala zjutraj nekaj dodatne energije, ki sem jo potreboval, da sem lahko skozi dan kar se da produktiven.

Danes pa je kava moja prava jutranja rutina, brez katere ne morem začeti dneva. V sami pripravi že uživam, saj sem vajen, da se vsako jutro najprej odpravim v kuhinjo, si nalijem kozarec vode in na štedilnik postavim džezvo, da v njej zavre voda in si lahko pripravim kavo. Zato je ne pijem samo med tednom, preden se odpravim v službo, ampak tudi med vikendi, saj sem tako navajen.

Ta napitek pa zame ni nekaj, kar pijem samo zjutraj. Sicer mi je jutranja kava obvezna, ampak pripravim si jo tudi kakšno popoldne ali pa med službo. Na primer, po navadi si grem v službi po malici v kuhinjo pripraviti kakšno skodelico kave, saj mi takrat začne pogosto zmanjkovati energije. Nato pa si kakšno skuham tudi, ko pridem domov, če imam tisti dan kaj za delati in potrebujem čim več energije.

Zato pa je že dolgo časa kava res napitek, brez katere ne morem normalno delovati in mi čez dan še kako pomaga.