Kar nekaj časa sem si mislil, da je moj vid res popoln, ter ne bom imel s tem nikoli nič težav. To pa je bilo seveda od mene precej optimistično, kajti nikoli ne veš, kdaj se lahko te reči zalomijo, oziroma kdaj gre lahko kaj narobe. Tako sem začel pri sebi opažati, da sem imel čedalje več težav s tem, kako sem videl. Na primer razne oddaljene reči, mi niso povzročale težav. Ampak ko sem moral kaj prebrati, sem začel opažati, da moram kar malo zatisniti oči, ter se potruditi, da res vidim, kaj kje piše. Zaradi tega, ker se je to vleklo že v več tednov, pa sem vedel, da to res ni v redu, ter sem se zato odpravil na pregled. 

Na pregledu pa sem dobil tisto slabo novico, da je bilo z mojimi očmi res nekaj narobe, kar je pomenilo, da moram dobiti očala. Iskreno me je to res čisto potrlo, kajti tista očala, ki sem jih dobil, so mi bila res neudobna. Zaradi tega sem rabil kar nekaj časa, da sem se jih navadil, ampak tudi na koncu še vedno nisem bil najbolj zadovoljen, saj so me vedno motila. Zaradi tega sem tudi večino časa nosil kar tiste leče, pa čeprav to ni bilo najbolje, ker so me oči zaradi tega pogosto melo pekle. 

Nato pa sem se začel malo pogovarjati s prijatelji, ki so prav tako imeli očala, če morda vedo, oziroma če imajo kakšno idejo, kako bi lahko to izboljšal. Nato pa so mi vsi rekli, če sem morda poskusil kakšne druge okvirje za očala. Trdili so namreč, da so ravno ti okvirji odvisni od tega, ali mi bodo očala udobna ali ne. No tedaj pa sem se res odpravil v optiko, kjer sem začel preizkušati različne okvirje za očala, nakar pa sem našel ene, ki me res niti malo niso motili.