Savna je danes po vsem svetu znana kot prostor sprostitve, zdravja in socialnega druženja, najpogosteje pa jo povezujemo s Finsko in širšo Skandinavijo. Vendar pa vprašanje, ali so prav Finci izumili savne, ni povsem enoznačno in zahteva pogled v zgodovino, kjer se prepletajo različne kulture in tradicije.

Najbolj razširjeno je prepričanje, da je savna v današnji obliki nastala na območju današnje Finske.

Tam so savne že stoletja del vsakdanjega življenja in ne zgolj razkošje ali wellness storitev, temveč pomemben del kulture. Tradicionalna finska savna je bila sprva le preprosta lesena zgradba, v kateri so segrevali kamenje in ustvarjali vroč zrak, ki je služil tako higieni kot tudi sprostitvi in, po nekaterih virih, celo zdravljenju. Vendar pa zgodovinarji opozarjajo, da ideja uporabe toplote za čiščenje telesa ni omejena le na Skandinavijo. Podobne oblike kopeli in parnih prostorov so poznali že stari Rimljani in Grki. Rimske terme so na primer delovale kot javna kopališča, kjer so ljudje uporabljali tople in hladne prostore za higieno in druženje. To kaže, da koncept savne kot toplotne kopeli ni bil izključno finski izum, temveč del širšega razvoja človeške kulture. Kljub temu pa je Finska tista država, ki je savno razvila, ohranila in jo naredila za pomemben del nacionalne identitete. Danes ima skoraj vsaka finska družina svojo savno, država pa jih ima celo več kot avtomobilov. Savna ni le prostor za sprostitev, ampak tudi kraj pomembnih pogovorov, poslovnih srečanj in družinskih tradicij. Zanimivo pa je, da je tudi v drugih skandinavskih državah savna zelo razširjena, vendar nobena od teh kultur ni tako tesno povezana s savno kot prav Finska. Prav zaradi tega je Finska pogosto imenovana kar dežela savn.

V sodobnem času je savna postala globalni fenomen. Najdemo jo v wellness centrih, hotelih in športnih objektih po vsem svetu. Ljudje jo uporabljajo za sprostitev mišic, izboljšanje krvnega obtoka in splošno dobro počutje.